BLED
Bled je najbolj znan po Blejskem jezeru in otoku s cerkvijo, ki ob prvem pogledu vzameta dih zaradi svoje izredne lepote. Ob jezerski obali se 120 m visoko vzdiguje skalna pečina s srednjeveškim gradom. Prvi sledovi človeka na Bledu so iz kamene dobe.
Bled je danes urejeno letovišče z mnogimi hoteli, zasebnimi prenočišči, avtokampom in pestro domačo in tujo kulinarično ponudbo. Posebej so znani po slastnih kremšnitah. Slovi tudi kot veslaško-regatni center in kot izhodišče za številne izlete in sprehode v čudovito okolico kot so soteska Vintgar, Pokljuška soteska, Slap pod Iglico, osamelci okoli jezera, planote, Triglavski narodni park. Okoli jezera je speljana krožna sprehajalna pot. Sprehod je dolg le uro in pol ter nam prehitro mine ob čudovitih razgledih na okolico. Za krožno vožnjo okoli jezera lahko najamete kočijo s konjsko vprego pri Festivalni dvorani. Na blejski otok se lahko peljemo z značilnim čolnom pletna. Pletno čolnar poganja z enim samim veslom, prepelje pa okrog 20 potnikov. V cerkvici na otoku je znameniti zvon želja, ki je bil izdelan leta 1543 in če pozvonimo nanj, se nam bo izpolnila vsaka želja.
PIRAN
Piran je staro pristaniško mesto v slovenski Istri. Mesto je dvojezično, italijansko in slovensko. Italijansko ime je Pirano. Nahaja se na rtu Piranskega polotoka. Kraj je ohranil svoj srednjeveški videz z ozkimi ulicami in tesno grajenimi hišami, ki mu dajejo tipičen mediteranski značaj in poseben čar.
Na hribu nad hišami stoji cerkev svetega Jurija z visokim stolpom, v njej pa je veliko slik in umetnin. Piran je bil poseljen že od rimskih časov. V letih med 1909 in 1953 je bil z električno železnico povezan s Portorožem in Lucijo. Danes je Piran upravno in turistično središče, ki privablja domače in tuje obiskovalce. Največje znamenitosti v Piranu so Tartinijev trg, Mestna palača, Tartinijev spomenik, Tartinijeva hiša, posebni kamniti stebri za zastave, Sodna palača, Trg 1. maja, znan tudi kot Stari trg, in staro mestno obzidje, sestavljeno iz treh sten iz različnih časovnih obdobij. V središču mesta je akvarij, ki je bil ustanovljen leta 1964. Promenada poteka ob obali in ponuja številne restavracije z najrazličnejšo lokalno hrano in pijačo. Cerkev sv. Jurija predstavlja izredno razgledišče na staro mestno jedro in Tržaški zaliv. Zgradili so jo leta 1638 na mestu romanske bazilike in gotske triladijske cerkve. Ob cerkvi se samostojno dviga zvonik. Nastal je leta 1609 po vzoru zvonika svetega Marka v Benetkah. Tartinijev trg je bil prvotno morski zatok za ribiške čolne. Zasuli so ga leta 1894. Sredi trga stoji bronast spomenik Giuseppeju Tartiniju, slavnemu piranskemu rojaku, komponistu, violinistu in glasbenemu pedagogu. Cerkev Marije Snežne se nahaja ob Bolniški ulici. Zgrajena je bila leta 1404, v 17. stoletju so jo prezidali v baročnem slogu. Nasproti cerkve stoji cerkev sv. Frančiška s samostanom. Samostanski križni hodnik s portalom je izjemno delo iz 17. stoletja.
Ozke ulice v Piranu onemogočajo promet z avtomobili in zaradi tega so parkirišča pred mestom. Piran, Sečo in Portorož povezuje redna lokalna avtobusna proga. Novejši del mesta se je razvil zunaj obzidja ob obali proti Portorožu.
LJUBLJANA
Ljubljana je živahno in sodobno glavno mesto Slovenije, ki se uvršča med srednje velika evropska mesta. Ljubljana je prestolnica Republike Slovenije od leta 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Simbol Ljubljane predstavlja Ljubljanski zmaj, ki je upodobljen na Zmajskem mostu in v mestnem grbu. Na mesto je skozi pestro zgodovino vplivalo več različnih kultur, saj se je nahajala v križišču romanskih, germanskih in slovanskih narodov z njihovimi šegami, navadami in jeziki.
Danes je Ljubljana kulturno, geografsko, ekonomsko, znanstveno, administrativno in politično središče Slovenije. V Ljubljani delujejo najvišji državni organi, parlament Republike Slovenije, predsednik države, vrhovno in ustavno sodišče, vlada ter vrsta konzulatov in veleposlaništev. V mestu je veliko osnovnih in srednjih šol ter univerza. Središče kulturnega dogajanja predstavljajo Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, gledališči Opera in balet ter SNG Drama, galerije, muzeji, med knjižnicami pa izstopa Narodna in univerzitetna knjižnica. V starem mestnem jedru so največje znamenitosti Ljubljanski grad, ki je daleč naokrog razpoznavna zgradba, Frančiškanska cerkev, Tromostovje, Mestna hiša, Robbov vodnjak, stolnica svetega Nikolaja in še mnogo drugega. Ljubljanski grad je s starim mestnim jedrom od leta 2006 povezan tudi z vzpenjačo. Mestni arhitekturi je velik pečat v času med obema vojnama zapustil znani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Slikovito reko Ljubljanico, ki se vije skozi mesto, prečkajo številni mostovi, najbolj sta poznana Zmajski most in Tromostovje.
Vrvež prestolnice blažijo številni manjši mestni parki, velike zelene površine kot je park Tivoli in lega med gozdnatimi območji. V Ljubljani je tudi Živalski vrt Ljubljana, ki je bil ustanovljen leta 1949 in zanimiv Botanični vrt Ljubljana, ki deluje že od leta 1810. S postavitvijo športne dvorane v Tivoliju in modernega Centra Stožice, ki zajema večnamensko športno dvorano in nogometni stadion je Ljubljana postala mednarodno poznano športno središče. Izven ožjega mestnega središča se nahaja večji nakupovalni, športni, zabaviščni in poslovni center – BTC City. Priljubljene izletniške točke Ljubljančanov v mestu in bližnji okolici so Šišenski hrib, Katarina, Toško čelo, Rašica in Šmarna gora.
VELIKA PLANINA
Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta Vlasta Kopača. Bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj ter macesni viharniki in smreke ustvarjajo pravljično pokrajino, primerno za celodnevni izlet. Na planoti se lahko spočijemo pri kapeli Marije Snežne ter se spustimo v jamo Vetrnica, ki je dostopna po ozki krožni poti. Tukaj sta v bistvu dve jami, Mala in Velika Vetrnica, ki ju povezuje naravni most. Sta posledici apnenčastega sveta, kjer se v poletnih mesecih še zadrži sneg. Na zahodnem robu planote (Zeleni rob) je slikovito naravno okno Luknja. Na planoti je več planinskih domov: Domžalski dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Zeleni rob … Pozimi je na planini urejeno smučišče, ki nam nudi zimske lepote planote in ugodno smuko.
AJDOVŠČINA
Ajdovščina je gospodarsko, kulturno in industrijsko središče Vipavske doline. Nahaja se ob sotočju potokov Hubelj in Lokavšček ter leži pod strmim robom Trnovskega gozda. Ajdovščina ima razgibano in bogato zgodovinsko preteklost. Iz rimskih časov se je ohranilo obzidje s štirinajstimi stolpi Castra. V pritličju zgradbe nove tržnice in na majhnem trgu si lahko ogledamo stare rimske terme. Središče starega mestnega jedra predstavlja Lavričev trg. V bližini je cerkev svetega Janeza Krstnika, kjer se nahaja ena izmed najbolj znanih in najstarejših upodobitev križevega pota v Sloveniji, ki je delo domačina Antona Cebeja. Anton Cebej je bil priljubljen baročni slikar, ki je cerkvi pustil pečat tudi z oltarnimi slikami in stropnimi freskami. Za cerkvijo sta športni center Police in šolsko območje. Kulturno dediščino Ajdovščine bogati tudi slikarska zapuščina Vena Pilona, ki si jo lahko ogledamo v Pilonovi galeriji. V muzeju pri starem mlinu je na ogled približno 1200 fosilov Slovenije, ki so iz zbirke Stanislava Bačarja. V muzeju je predstavljena poselitev mesta od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka in kronološki pregled raziskovanj grajskih utrdb. Blizu središča Ajdovščine se nahaja športno letališče Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina, ki nudi šolo letenja, športne in poslovne polete ter drugo.
CELJE
Celje je sedež Mestne občine Celje in tretje največje mesto po prebivalcih v Sloveniji. Leži ob sotočju reke Voglajne in Savinje v Spodnji Savinjski dolini. Celje je razvojno, kulturno, trgovsko, izobraževalno, poslovno, ekonomsko, administrativno, športno, zdravstveno in sejemsko središče Savinjske regije.
Prva naselbina se je na tem območju pojavila v obdobju halštatske kulture. V času rimske vladavine se je Celje imenovalo Celeia in je bilo eno izmed najbolj cvetočih rimskih kolonij. Mestne pravice je Celje dobilo leta 1452 s podelitveno listino grofa Friderika II. Celjskega. Mesto so po izumrtju Celjskih grofov prevzeli Habsburžani. Celje ima lepo ohranjeno staro mestno jedro. Največje znamenitosti v mestu so Celjski grad, mestno obzidje, Vodni stolp, Knežji dvorec, Prothasijev dvorec, Narodni dom, Ljudska posojilnica, nekdanji minoritski samostan z Marijino cerkvijo, magistrat, starokrščanska krstilnica, cerkev sv. Daniela in še mnogo drugega.
V neposredni okolici mesta se lahko odpravimo na krajši izlet na Aljažev hrib, Miklavžev hrib, v vas Svetina, Kapucinsko cerkev ali do Šmartinskega jezera. V bližini Celja so se razvila znana slovenska zdravilišča, ki soRimske Toplice, Laško in Dobrna.
GORNJA RADGONA
Radgonski grad se nahaja v Gornji Radgoni, ki leži na desnem bregu reke Mure. Mesto leži ob glavni cesti na poti iz Murske Sobote proti Mariboru, ob meji z Avstrijo. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča. Znana je po vsakoletnem radgonskem kmetijskem sejmu. Radgonski grad je bil prvič omenjen v 12. stoletju. Stoji na griču, od koder je lep razgled na širšo okolico. Sezidal ga je plemič slovenskega rodu Radigoj. Njegovi prvi lastniki so bili grofje Spanheimi. Skozi stoletja so se upravitelji in lastniki velikokrat menjavali. Sedanjo podobo je gradu leta 1775 dal grof Leopold Herberstein. Zadnji lastniki so bili grofje Chorinsky. Ti so ga leta 1931 prodali banski upravi. V Radgonskem gradu je bila po drugi svetovni vojni osnovna šola. Sedaj ga ima v najemu domačin Milan Herzog, ki trenutno obnavlja to čudovito zgradbo. V gradu je urejena tudi poročna dvorana. Radgonski grad je bil večkrat povečan in prezidan. Vhod je skozi zunanje dvorišče. Najprej si lahko ogledamo enonadstropno gospodarsko poslopje. Ohranile so se odprtine za verige dvižnega mostu. Glavna vrata so masivna in obita s pločevino. Nad vhodom lahko vidimo grb Herbersteinov. Na koncu dvorišča pridemo do drugega vhoda. Tu sta vidni odprtini dvižnega mostu, kar pomeni, da je bil tukaj notranji grajski jarek. V portalu se nahaja dvojni grb Herberstein – Eggenberg. Na drugo dvorišče pridemo po daljšem hodniku. To je na vseh štirih straneh arkadirano. Osrednja dvonadstropna grajska stavba je v celoti podkletena. Včasih je imel grad tudi svoj 56 metrov globok vodnjak. Vrh notranjega gradu zaključuje stolpič. Zraven gradu, nasproti prvega vhoda, je bil več kot 50 metrov dolg kostanjev drevored. Radgonski grad bo preurejen v reprezentančni objekt.
PLANICA
Dolina Planica ali tudi Dolina pod Poncami je ledeniška dolina v severozahodnem predelu Julijskih Alp. Je v obliki črke U in je dolga okoli 7 kilometrov. Razteza se vse od naselja Rateče pa do priljubljene planinske postojanke, Doma v Tamarju.
Od doma se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. Planica je najbolj znana po smučarskih skakalnicah. V dolini se nahaja sodoben Nordijski center Planica, kjer sta poleg skakalnic posebni atrakciji vetrovnik in jeklenica z vrha letalnice, ki nudi nepozabno doživetje. Razgibano dolinsko dno Planice prekrivajo ledeniške morene in melišča, ki jih z bližnjih gora nanašajo hudourniki. V spodnjem delu doline se prepletajo z gozdnimi zaplatami senožeti, na določenih predelih so izraziti značilni grbinasti travniki, v zgornjem delu Planice pa prevladuje gozd. Planico obdajajo okoli 2300 metrov visoke gore in grebeni; stene dvatisočakov Travnika, Mojstrovke in Roba Velike dnine na eni ter skupine Ponc na drugi strani zaključuje čudoviti Jalovec (2645 m). Značilna oblika Jalovca, kot je vidna iz doline Tamar, je upodobljena na znaku Planinske zveze Slovenije. Na začetku srednjega dela Planice je ob vznožju gorske skupine Ponc vrsta planiških smučarskih skakalnic, ki jih je med prvimi načrtoval in razvil Stanko Bloudek pred letom 1941. Največja se ponaša z najdaljšim smučarskim poletom. Planiške skakalnice so tekmovalno in vadbeno središče smučarskih skakalcev ter prizorišče vsakoletnih mednarodnih tekmovanj v smučarskih poletih in skokih, ki pritegnejo mnoge obiskovalce iz Slovenije, Italije in Avstrije. Tik nad smučarskimi skakalnicami poteka meja edinega narodnega parka v Sloveniji, Triglavskega narodnega parka. Poleg ceste je po dolini speljanih več urejenih pešpoti. V zimskem času je spodnji del doline prepreden z urejenimi progami za tek na smučeh in sprehajanje. Krožna tekaška proga vodi vse do Tamarja.
Ob zaključku doline stoji stalno oskrbovan planinski Dom v Tamarju, v bližini pa kapela Marije pomagaj iz leta 1936, ki je bila prenovljena leta 2002. V bližini doma se nahaja kraški izvir Nadiže, ki se takoj za izvirom spušča v okoli deset metrov visok drseč slap.
IDRIJA
Grad Gewerkenegg se nahaja na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Idrije. Renesančni grad je bil zgrajen v 16. stoletju za potrebe rudniške uprave in za skladiščenje živega srebra. V gradu je bil tudi center trgovanja z živim srebrom v Idriji. Grad so skozi stoletja preurejali in dograjevali. Dvoriščne fasade so v drugi polovici 18. stoletja poslikali s freskami, ki so sedaj obnovljene in rekonstruirane. Danes je na gradu Gewerkenegg sedež Mestnega muzeja Idrija, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine. Muzej je bil ustanovljen leta 1953. V njegovi oskrbi so kulturno-zgodovinski spomeniki, tehniški spomeniki, naravne znamenitosti in ohranjeni objekti iz druge svetovne vojne. V muzeju imajo stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije. Fotografije Idrije, razstavljeni dokumenti, karte ter originalni predmeti ponazarjajo rudarjenje skozi zgodovino, razvoj plavljenja lesa in gozdarstva. V geološki zbirki so predstavljeni minerali, živosrebrove rude, kamnine in fosili. Na gradu v poletnem času potekajo razne kulturne prireditve, ki privabijo mnogo domačih in tujih obiskovalcev.
JERUZALEM
Jeruzalem (338 m) je čudovita razgledna točka, ki se nahaja v Prlekiji. Na severu meji na Prekmurje in Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. V Jeruzalemu se nahaja naslednje: cerkev Žalostne Matere božje, energetske točke, botanični park, Gostišče hram Brenholc, Dvorec Jeruzalem, Vinoteka Jeruzalem, Apartma Kuhar in drugo. Označena vinska cesta po Jeruzalemsko-Ormoških goricah ima južno izhodišče v Ormožu in severno v Ljutomeru. Hrib je zasajen z vinsko trto, ki daje svetovno znanega Jeruzalemčana. V jesenskem času postavljajo klopotce, ki so znanilci zorečega grozdja in varujejo vinograde pred pticami. Jeruzalem naj bi dobil ime po podobi Žalostne Marije božje, ki so jo v takratno kapelo prinesli križarji ob vrnitvi iz Svete dežele. Področje jim je v 13. stoletju podaril Friderik Ptujski. Po ukinitvi križarskega reda so kapelo predelali v zgodnjebaročno cerkev Žalostne matere božje. Na slemenu Jeruzalema je Dvorec Jeruzalem, cerkev, vrtni park z grmovnicami, redkimi drevesi in trajnicami ter Turistično informativni center Jeruzalem. V centru so obiskovalcem na voljo prospekti, informacije, spominki, različna ponudba vin in drugo.
IŠKI VINTGAR
Iški Vintgar se nahaja blizu Iške vasi v okolici Ljubljane. Od 300 do 400 metrov globoko sotesko je izdolbla reka Iška. Na sotočju reke Iške in Zale lahko vidimo več metrov visoki skalnati samotar, ki mu pravijo Skalni mož. V soteski so številni tolmuni, brzice, slapovi ter mnoge živalske in rastlinske vrste. V poletnih mesecih je Iški Vintgar priljubljena točka za mnoge izletnike, saj se v vodi lahko prijetno ohladimo, pripravljeni pa so tudi prostori za piknike. Za ljubitelje plezanja je na voljo plezalna stena Oskrinjek. Izhodišče za pot je pri Domu v Iškem Vintgarju, kjer je tudi večje parkirišče. Če se odpravimo po levem bregu reke, pridemo do Grabljic, kjer lahko vidimo ostanke kolov, ki so zabiti v strugo potoka. Tukaj je tudi naravno kopališče. Na desnem bregu je zanimiv Votli kamen, ki ga je skozi mnoga stoletja izdolbla reka. Če želite daljši izlet, se lahko odpravite tudi na Krim, ki je najvišji vrh občine Ig.
JESENICE
Jesenice se nahajajo v ozki dolini med Karavankami na severu in Mežaklo na jugu. Mesto se je razvijalo v tesni povezavi z železarstvom in je bilo od tega odvisno vse do leta 1990. Utrip mestu je še pred nekaj desetletji dajalo fužinarsko in stanovanjsko naselje Stara Sava, ki je danes zaščiteno kot tehniški spomenik. Naselje se je razvilo v 17. stoletju. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucellini-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba, imenovana Kasarna, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin. Plavž je bil sredi 19. stoletja last Viktorja Ruarda, zadnjega iz družine Ruardov, lastnikov savskih fužin. Pod njegovim vodstvom so savske fužine doživele svoj zadnji razcvet. Visok je bil 12 metrov, v premeru pa je meril 2,8 metra. Uporabljalo ga je 16 plavžarjev, dnevno so iz njega pridobili velike količine grodlja. Danes je v graščini glasbena šola in sedež Muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem. Pred Staro Savo se nahaja park, v katerem so tudi igrala za otroke. Preureditev dela površine Stare Save v park je eden od korakov oživitve območja v novo urbano celoto.
KOPER
Koper je sedež Mestne občine Koper. Mesto ima dva uradna jezika, slovenščino in italijanščino. Koper ima arhitekturno izredno bogato staro mestno jedro. Razvil se je na skalnatem otoku, ki so mu Rimljani dali ime Insula Capraria (kozji otok). Najdlje vlada Beneška republika, od leta 1279 do 1797, ko Koper doživi močan gospodarski in kulturni razcvet. Ostanki beneškega obdobja so vidni v mestni arhitekturi, ki je kljub novodobnim posegom ohranila svoj srednjeveški videz. Koper je zato tudi vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. V tistem obdobju je bil Koper otok, obdan z obzidjem in povezan s kopnim z lesenim mostom, varovala ga je mogočna trdnjava, Levji grad. Okrog mesta so se raztezale obširne soline. V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne, pod vladavino Napoleonovega francoskega cesarstva in Habsburške monarhije, se začne Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. Začnejo se krčiti soline, ki so leta 1912 dokončno opuščene, mesto samo pa začne izgubljati podobo otoka. Pod Kraljevino Italijo popolnoma izgubi otoški videz. Čas po drugi svetovni vojni prinese dokončne postavitev meje, ko Koper pripade takratni Jugoslaviji in doživi nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici. Ob mestu se razvije mednarodno tovorno pristanišče Luka Koper. Pristanišče vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.
KRANJ
Kranj je po velikosti četrto slovensko mesto in največje na Gorenjskem. Je gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske. Mesto se stalno širi in spreminja, gradijo se novi trgovinski centri, stanovanja, obnavljajo se stare stavbe in ceste in mesto počasi dobiva novo lepšo ter bolj prijazno podobo. Kranj se je razvil na ravnini ob sotočju rek Save in Kokre v geografskem središču Gorenjske med predgorjem Julijskih Alp in osrednjimi Kamniško-Savinjskimi Alpami ter Karavankami. Z imenom Creina se prvič pojavi 1060 v briksenških tradicijskih listinah. V starem mestnem jedru so najpomembnejši kulturnozgodovinski spomeniki. Novejši predeli mesta so se razširili na naselja Huje, Klanec, Planina, Primskovo, Čirče, Struževo, Zlato polje, Stražišče, Šmarjetno goro, Labore, Orehek in Drulovko.
KRŠKO
Krško je osrednje mesto Posavja ter občinsko središče. Mesto se je razvilo na obeh bregovih najdaljše slovenske reke Save. Ima pestro zgodovinsko preteklost. Staro mestno jedro je bilo obnovljeno. Novi del mesta se nahaja na Vidmu. Ta del se je uredil istočasno z dograditvijo nuklearne elektrarne Krško in največjo papirnico v državi. Mesto je kulturno središče svojega območja. Večje znamenitosti so cerkev svetega Janeza Evangelista, cerkev svetega Duha, Kulturni dom Krško, Valvazorjeva knjižnica, Galerija Krško, Kapucinski samostan s cerkvijo, Dvorana v parku in pred njo Park zaslužnih občanov v katerem lahko vidite doprsna kipa dveh najpomembnejših občanov: Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, ki sta močno zaznamovala čas protestantizma. V Krškem je živel Janez Vajkard Valvazor, ki je napisal znamenito Slavo vojvodine Kranjske. Lahko si ogledate njegov spomenik in hišo. Znana prebivalca sta tudi Martin Hočevar, dobrotnik in trgovec ter Janez Mencinger, pisatelj in odvetnik.
LAŠKO
Samo 10 km južno od Celja v dolini Savinje leži Laško. Laško je mesto z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, naravnimi lepotami in živahnim ter pestrim kulturnim, športnim in turističnim utripom. Kulturnozgodovinske znamenitosti so cerkev sv. Martina, grad Tabor in Šmihel. Laško leži na nadmorski višini 228 m. Reka Savinja ga deli na levi in desni breg. Na levi strani nad njim bdi Hum, na desni pa je Šmihel. Staro mestno jedro je stisnjeno pod Hum. Vse novejše zgradbe si stopničasto utirajo prostor po bližnjih bregeh. Mesto se kot trg prvič omenja leta 1227, mestne pravice pa je dobilo leta 1927. Najbolj je znano po pivovarni ter prireditvi Pivo-cvetje, ki je največja turistična prireditev v Sloveniji in v petih dneh privabi preko 120.000 obiskovalcev. Njen vrhunec je najbolj nora sobotna noč z veličastnim ognjemetom. Pivovarna je naslednik več kot 175-letne tradicije varjenja piva v Laškem. V petdesetih letih od konca druge svetovne vojne so se s petega mesta povzpeli med vodilne proizvajalce piva v bivši Jugoslaviji in so danes v vrhu pivovarjev v Sloveniji. Med prireditvijo v mestnem jedru oživi več manjših in večjih gostinskih prostorov, kjer se lahko zabavate ob glasbi najrazličnejših domačih in tujih glasbenih skupin. Povsod pa se lahko okrepčate z vrčkom hladnega laškega piva po najnižji ceni v Sloveniji. Če se pa želite spočiti, sprostiti in narediti nekaj za svoje zdravje, lahko obiščete Zdravilišče Laško, ki je posebej namenjeno ljudem, ki imajo težave z gibanjem ali bi se tem težavam želeli izogniti.
LENDAVA
Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki leži pod obronki Lendavskih goric. Nahaja se na tromeji med Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. Mesto ima okoli 4000 prebivalcev, ki je mešano (čertina Madžarov) in šolstvo, napisi in javne službe so dvojezični. Starejši del mesta se nahaja na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim področjem, po regulacijah leta 1945 pa se je razširilo čez suhe struge in se razpotegnilo na vzhod do Čentibe in na sever do Dolge vasi. Industrijski objekti so nastali na jugu. Razvoj in rast mesta je pospešil nastanek petrokemične industrije v 60. letih, sedaj dobivajo iz terciarnih peščenjakov manjše količine plina in nafte, večino osnovne surovine pa uvažajo. Pomembne so še farmacevtska in kovinska industrija. Lendava je staro tržišče za vino in kmetijske pridelke iz Dolgovaških in Lendavskih goric. Od leta 1983 se ob reki Lendavi razvijajo Terme Lendava, ki so naravno zdravilišče z mineralno hipertermalno vodo, ki vsebuje veliko parafina. Največje znamenitosti v mestu so lendavski grad, kapelica sv. Trojice, židovska sinagoga, kulturni dom, evangeličanska in katoliška cerkev, stare zidanice na griču Novi Tomaž in židovsko pokopališče. Lendava je znana tudi po tradicionalnih prireditvah, kot so vinski festival, martinovanje, lendavska trgatev in bogračijada.
LIPICA
Kobilarna Lipica se nahaja v čudovitem kraškem okolju, blizu slovensko-italijanske meje. Ustanovljena je bila leta 1580 in je središče vseh lipicanskih konj na svetu. Je eden izmed najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije. Več kot štiri stoletja neguje Kobilarna Lipica tradicijo selekcije in vzreje konj čistokrvne lipicanske pasme, v povojnem času pa je razvila svojo klasično šolo jahanja, s katero se udeležuje konjeniških predstavitev in prireditev širom po svetu. Danes je Kobilarna Lipica svetovno znan rekreativni center, kjer lahko preživite čudovite trenutke sprostitve. V kompleksu Lipica so obiskovalcu na voljo hotel Maestoso, hotel Klub, tenis igrišča, golf igrišče, mini golf, bazeni, savne, igralnica, fitness, prodajalna spominkov, muzejska zbirka kočij in drugo. Ogledamo si lahko eno najstarejših kobilarn na svetu, predstavo klasične šole jahanja, hipodrom, velbanco iz leta 1703, zbirko čudovitih umetniških del v stalni galeriji Avgust-Černigoj, cerkev sv. Antona in dolino Lurške Matere Božje. Na voljo so tečaji jahanja, golfa in zanimiva vožnja s kočijo. V Kobilarni Lipica imajo tudi poročno dvorano za čudovito romantično poroko.
LOGARSKA DOLINA
Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju, cesta pa je bila zgrajena šele leta 1930. Logarska dolina je dolga 7 km in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje ledeniška krnica Okrešelj. Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki je opremljena s številnimi informativnimi tablami. Naravne znamenitosti v dolini so slap Rinka, slap Palenk, Rastovški slap, Logarjeva lipa, Plesnikov brest, Okrešelj, izvir Črne, ki je drugi izvir Savinje in drugo. Slap Rinka je visok 90 metrov in spada med ene najvišjih prosto padajočih slapov pri nas. Logarjeva lipa predstavlja simbol pogleda na Logarsko dolino. Kulturne znamenitosti v dolini so dom duhovnih vaj, kapela Kristusa Kralja, olcarska bajta, lesena riža, Podbrežnikova kapela in drugo. Logarska dolina je izhodišče za številne planinske izlete na vrhove Savinjskih Alp. Zaradi mnogih naravnih lepot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park. Iz Logarske doline se lahko podamo tudi v sosednji ledeniški dolini, ki sta Robanov in Matkov kot.
MARIBOR
Maribor je središče Štajerske in drugo največje slovensko mesto. Ima pestro zgodovinsko preteklost. Kot mesto se prvič omenja leta 1254. Že leto kasneje so začeli meščani graditi dva kilometra dolgo mestno obzidje, ki je omejilo staro mestno jedro. Obzidje so dodatno utrdili še z obrambnimi stolpi, ki so Sodni stolp, Tscheligijev stolp, Židovski stolp in Vodni stolp. Staro mestno jedro skriva veliko znamenitosti kot so Lent, Stara trta, Koblarjev zaliv, Mariborski otok, Koroški most, Jožefova cerkev in vodnjak, Stari most, Grajski trg z gradom in muzejem, Glavni trg s Kužnim znamenjem in Rotovžem, Slomškova Stolnica z razglednim stolpom, židovska sinagoga in mnoge druge. Lent je najstarejši del mesta ob reki Dravi. Na pročelju Hiše stare trte, hrama vinske tradicije in kulture, se nahaja najstarejša trta na svetu. Do Mariborskega otoka se lahko odpravite po urejeni sprehajalni poti ob Dravi. Poleti na otoku obratuje letno kopališče. Jožefova cerkev je bila nekoč romarska cerkev z največjimi romarskimi shodi ob cerkvenem prazniku sv. Jožefa, ko so kramarji prodajali lesene kuhalnice in drugo suho robo. Nastanek mesta je tesno povezan s prehodom reke Drave. Današnji Stari most, zgrajen med leti 1906 in 1912, je bil eden najlepših mostov v Avstro-Ogrski. Mariborski mestni grad se nahaja v osrčju mesta in ga obdajajo živahni Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, v njem pa lahko obiščete Pokrajinski muzej Maribor. Grad je najlepša in največja stavba v mestu. Osrednji prostor je slavnostna ali viteška dvorana. Glavni trg je največji mariborski trg. V središču trga stoji spomenik Kužno znamenje, steber s podobo Marije vnebovzete. Postavljen je bil v 17. stoletju v zahvalo za konec kuge. Rotovž izvira iz leta 1515. Danes je v njem gostinski lokal Toti rotovž, manjši razstavni prostor in sedež Lutkovnega gledališča. Stolna cerkev stoji na sredini Slomškovega trga. Zgrajena je bila v prvi polovici 12. stoletja kot triladijska bazilika v slogu romantike. Leta 1859 je blaženi Anton Martin Slomšek premestil sedež škofije Lavant v Maribor in tako je cerkev postala stolnica. V minulih sto letih je doživela dve obnovitveni obdobji. Danes kaže gotsko obliko z dolgim korom iz 14. stoletja in osrednjo cerkveno ladjo iz 15. stoletja. Na vrh 57 metrov visokega razglednega stolpa se je možno povzpeti samo po vnaprejšnjem dogovoru. Židovska sinagoga je ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi. Najdete jo na Židovskem trgu v nekdanji židovski četrti, ki se nahaja v bližini Glavnega trga. Prvič je bila omenjena leta 1427, vendar je zagotovo nastala že prej. Ob sinagogi so nekoč stali še rabinova hiša, talmudska šola in pokopališče, ob reki Dravi pa obredno pokopališče. Danes je kulturno prireditveni center, ki deluje v sklopu Pokrajinskega muzeja Maribor.
NOVO MESTO
Novo mesto je prestolnica Dolenjske, ki leži na križišču pomembnih prometnih poti v Novomeški kotlini. Je upravno, gospodarsko, zdravstveno, industrijsko in izobraževalno središče mestne občine in Dolenjske. Reka Krka, ki se vije skozi mesto, je izoblikovala troje pomolov. Staro mestno jedro se nahaja nad levim bregom skalnatega pomola, druga dva pa sta zaraščena z gozdom – na vzhodu je Ragov log, na zahodu pa Portoval. Novemu mestu daje značilno podobo tudi sedem gričev. Osrednji del Novega mesta predstavlja Glavni trg, ki so ga zasnovali v 16. stoletju. Najslikovitejši predel starega jedra je Breg, ki je nastal ob nekdanjem srednjeveškem obzidju. Hiše, ki imajo strme strehe s stranskimi čopi in s konzolami podprte ganke, so novomeška etnološka posebnost. Največje znamenitosti so še Mestna hiša, kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, Jakčev dom, frančiškanska cerkev s samostanom, Križarija, Proštija, nekdanja kresija in drugo. Dolenjski muzej ima arheološko zbirko, ki spada med najpomembnejše v Sloveniji. V Novem mestu so živeli tudi znameniti Slovenci, ki so pesnika Dragotin Kette in Miran Jarc, pisatelj Janez Trdina, slikarja Božidar Jakac in Vladimir Lamut ter drugi. Za rekreacijo so na voljo igrišča za rokomet, tenis in balinanje, mirna Krka, naravni park v Ragovem logu in športno rekreacijski center na Portovalu.
POLHOV GRADEC
Polhov Gradec je naselje, ki spada pod občino Dobrova – Polhov Gradec. Leži v zavetju Polhograjske Gore in Starega gradu ali Kalvarije. V kraju najbolj izstopata Polhograjska graščina in cerkev Marijinega rojstva, ki naselju daje slikovito podobo. V Polhograjski graščini je krajevni muzej in urejeni so prostori za romantične poroke, ki lahko potekajo tudi v grajskem parku. V neposredni bližini graščine je čebelarski dom, kjer lahko kupimo med in razne izdelke iz njega. Cerkev Marijinega rojstva je bila zgrajena v baročnem slogu. Polhov Gradec je bil poseljen že v obdobju Rimljanov in najlepša predmeta iz tega časa sta bronasti vrč in keltska fibula, ki ju lahko vidimo v muzeju. Najbolj znameniti meščan je bil grof Rihard Ursini Blagaj, ki je bil tudi prvi župan v Polhovem Gradcu. V starem vaškem jedru izstopajo zanimive hiše, kot so Severjeva hiša z ohranjeno črno kuhinjo, Oštetarjeva hiša, hiša pri Peku, Facijeva hiša in druge, ki so še ohranile znamenja iz preteklosti. Okrepčate in spočijete se lahko v gostilni Pri Pratkarju ali v Pograjskem domu. Okolica nudi obilo možnosti za krajše in daljše izlete. Lahko se odpravimo po Blagajevi poti, ki se prične pri kompleksu Polhograjske graščine, se vzpnemo na Kalvarijo, na Polhograjsko goro – Lovrenc (824 m) in drugo.
…